27.02.2022 Dovška Baba preko Blažčeve skale Vremenska napoved za nedeljo ni bila ravno obetajoča in potrebno je bilo najti "luknjo" v oblakih in orkanskem vetru. Po maratonskem proučevanju vsaj petih spletnih strani z vremenom v petek in soboto, se je le našla tista "luknja" ki je največ obetala od vremena in izkazalo se je da sej trud obrestoval. Skratka nedelja zgodaj zjutraj na poti proti Gorenjski, pogled ni obetal preveč dobrega vremena, saj je bila oblačnost in sneženje skoraj do tal in tudi orkanski veter ni kazal znamenj da je pripravljen ponehati. V tej oblačnosti in sneženju se pripeljemo po AC do Jesenic, kjer skrenemo na staro cesto proti Dovju, kjer parkiramo višje gor v vasi. Že takoj nas pričaka strm breg. Prične tudi dokaj močno snežiti. Tudi okoliški hribi in planine so bili v snežnem metežu. Že kmalu se usmerimo na brezpotje in dosežemo lep razglednik Blažčevo skalo , ki nam kljub sneženju nudi izjemen pogled na Julijce in sosednji Jerebikovec. Nadaljujemo naprej, a ne na označeno stezo, temveč tudi po brezpotju do izjemno zanimive planine Ravne, kjer se nahaja kar nekaj lepih in zanimivih objektov, vključno z Dovje lodgom, ki pa je bil pričakovano zaprt, poleti pa zna biti to zelo zanimiva destinacija. Po čez jo mahnemo navzgor in kmalu tudi dosežemo planino Dovška Rožca. Tu pa se količina snega sorazmerno močno povečuje in tudi podlaga pod novo zapadlim snegom je poledenela, zato si nataknemo derezice, za velike dereze ni bilo potrebe, saj snega kljub vsemu ni bilo dovolj in sončne lege so bile ponekod popolnoma kopne, brez derezic bi pa bilo tudi prenevarno. Tako počasi dosežemo vrh planine in kočo na njej in se usmerimo na sam vrh. Vmes se pa že tudi odpre nebo, prikaže se jasnina in obsije nas sonce, ter nas pošteno ogreje. Zelo hitro tudi dosežemo vrh. Razgledi pa kljub trgajoči oblačnosti fantastični, tako po Sloveniji, kot čez mejo. Le očak se ni dal in ni dvignil svoje kape. Počasi so se tudi ostali hribi in planine otresli snežnih ploh in zasijali v lepoti. Sam sestop preko planine Dovška Rožca je bil spričo poledenelosti bolj pazljiv, vendar kmalu dosežemo dokaj kopne predele in se varno preko planine Goreljše spustimo do izhodišča kjer zaključimo fantastičen dan , vreden porabljenega časa za preučevanje vremenske napovedi, saj je bilo celo pot, tudi na vrhu, praktično brezvetrje, le na planini Dovška Rožca so nas trenutke premrazili močni sunki vetra, ki so s seboj nosili ogromne količine snega, da je naše sledi vzpona zamedlo še predno smo se spustili. Kakor koli že, bil je eden tistih dni ko ne veš ali si naredil prav in tokrat smo. Poleg vsega pa smo odkrili zopet nekaj novih izjemno zanimivih kotičkov in poti naše domovine. foto: Romana in Matjaž